Ko obide strah duha,
Angelj stopi iz neba,
Pride v hali žalostni,
V hali temnovišnjevi.
V levi roci vrč ima,
V vrču solz je do vrha,
Zliva jih na vse steze,
Koderkoli človek gre.
Kamor solze padajo,
Rožam glave sahnejo,
Trava hitro se suši,
Zemlja pusta ne rodi.
V desni roci pa ima
Ogledalo iz zlata,
Pred oči mu ga drži,
Kaže v njem pretekle dni,
Mu v svetlosti jasni spet
Kaže čas prihodnjih let;
Upu srce se odpre,
Duh otožni zjasni se.