Na tujem tujcu mladih let,
Težko pustiti mi je svet!
Pustiti up in strah in strast,
Mladenških sanj nebeško slast;
Težko pustiti cvet polja
In solnca žar in kras neba,
In ptičkov petje, ki žgole
Na daljno našo stran hite!
Jaz, ptički, čul vas več ne bom,
Pozdravite mi ljubi dom,
Pozdravite gorenjsko stran,
Pogorja sneg, polja ravan,
Na ravnem polji Save pas,
Kraj burne Save mirno vas,
Leseno kočo sred’ vasi
In majko, ki se v njej solzi!
Recite jej, da svet pustim
Se z hladno ljubo poročim,
Da ljuba bela mi je smrt,
Mrtvaški ž njo me združi prt,
In da najteže mladih let
Mi beli je pustiti svet,
Če spomni tuga mi srca
Se doma, spomni nje solza!