Kaj srce me revno tožiš,
Tožite oči solze,
Da sem pustil rodno zemljo,
Pustil sorško sem polje.
V ljubem kraji, v tihem gaji
Droben ptiček je zapel,
S pesmico si vabil ljubo,
Gnjezdo zidati začel.
Kaj za gnjezdo so hoteli
Ozko mu podati klet?
Ptičku dom ni kletka ozka,
Ptičku dom je širni svet.
Ptiček pa razpel je krila,
Pustil ljubljeni je gaj;
Molči srce, proč mi solze,
Da sem pustil rodni kraj!