Valovje reka drvi,
Nanjo se vlegel je mrak,
Vihar po zraku vrši,
Na nebu žuga oblak.
Skoz noč pa čolnič veslja,
Tuj čolnič, mal in neznan;
Kdo v temni noči jadra
Valovom, vetrom v bran?
Mladenič s čolnom hiti
In zre do temnih višin,
Kdaj zvezde svit zablišči
Vodnice nočnih temin.
Zastonj! nebo se zgrozi
In grom odmeva od skal,
Vihar skoz noč zabuči,
– Pokopal čolnič je val!
In kje mladenič cvetoč
Je upal sreče, miru? –
Molčeča, mrtva je noč
In val ne kaže sledu!