Belo pot po polji ljuba je hodila,
Širnemu je nebu tužna govorila:
„Oj nebo visoko, pošlji lahkokrilo
„Ptico, ptica nosi meni poročilo,
„Nosi poročilo, kje mi ljubi biva,
„Kdaj privede spet ga k meni ljubav živa”
Čule milo prošnjo so neba višine,
Siva ptica plava čez polja širine,
Sivi sokol ziblje se nad belim potom,
Grozne zgodbe pravi s žalostnim krohotom;
Kaj pa v krempljih nosi? Roso nosi glavo,
Jo spusti pred devo na zeleno travo;
Ljuba pa na črno skloni se zemljico
In pri svojem ljubem popusti dušico.