Na vodi vrba molče sloni,
Junak pod vrbo, pod vodo spi,
Spi smrt mu v boji zavdano.
O bledi luni, o polnoči
Iz vode votlo se glas glasi:
„Kdaj boj zdivja čez poljano?
„Kdaj spet junaški zažge se kres,
„Kdaj spet na vraga, v krvavi ples
„Vele junakom rogovi?
„Sovrag že davno je dom razdjal
„In davno mene pokopal val
„Ter padli stari bogovi!“ –
Po zraku krepka perut šumi,
Odgovor, čuj, se skoz noč glasi,
In sokol de v poročilo:
„Prešla je noč in zasvetil dan,
„Čez noč zelena sorška ravan
„Pognala bor je sedmih vrhov
„In sedem bode pod njim rodov
„Narodom pravdo sodilo.“