Ko mene smrt objame,
Konca življenja boj,
Objetje hladne jame,
Prinese mi pokoj,
Ni treba, da zelenje,
Da venec krasi prt,
Ni dalo ga življenje,
Ni treba da ga smrt.
Ni treba mi spomina,
Da vnukom govori,
Koga teži temina,
O meni pravit’ ni.
Zvonove zazvonite,
Da poneso slovo
Do Save valovite
Čez polje, čez goro;
Napis pa mi edini
Napišite v spomin:
Bil svoji domovini
Je vedno veren sin.