Ti kapljica, las te otresel
Eaz rosno, nemirno je glavo,
Čez gore bo vetrič te nesel
Razlil v bobnečo te Savo.
Raz strme gore boš drvila,
Boš krasne si gledala kraje,
Pozdravi, oj kapljica mila,
Domače mi loge in gaje!
In čuj! Pridrviš mi do skale,
Sanjaje pod bregom sameva,
Nad njo pa so vrbe pognale,
In mah zeleneč jo odeva;
Okoli bregovje se melje
In druži deroči se Savi,
Do skale če pot te pripelje,
Pri skali se kaplja ustavi!
Počij na zeleni mi skali
In sive mi vrbe pozdravi;
Saj stari prijatelji kmali
Ob beli se vidimo Savi.