Sam sedim pri mizi,
Misli me teže;
Tužno, zapuščeno
Tujcu je srce.
Zame ljube, bratov
Tuji nima svet;
Moje gorko srce
Je zamoril led.
Dušo mi unemal
Je poguma plam,
Dušo s telom reva
Tlači k revnim tlam.
Sam sedim pri mizi,
Misli me teže,
Blizu hladna zemlja, –
Daleč je do nje!