Ostani mi zdrava! Čez dokaj let
Jaz vrnem se v ljubi, domači svet;
Korak med molčanjem mi križnih vrst
Obstane, kjer majko pokriva prst,
Da zemljo poljubim in križa les,
Molitev k očetu se vspne nebes;
Da grob porosi mi potok solza,
Kaj krije, otroško srce le zna. –
In sredi obstane korak vasi,
Pozdravljat prijateljev davnih dni;
In brate in sestre pozdravljal bom,
Pozdravljal očeta ponižni dom;
Pozdravljal bom ljube in znane vse,
Pozdravljal le tebe ne več, dekle!
Čez vrt mi je pot in na vrtu bo
Tvoj sinek si dete igral sladko,
Poljub na cvetoča mu lica dam
In pot me odpelje, – sam Bog ve kam!