Ločiti se moram,
Roko mi podaj,
Bog ve, če mi daš jo
Pozneje še kdaj!
Čez goro, glej, klanec,
Po njem mi je pot
Od tebe za goro,
Kjer tuj mi je rod;
Samoten bom hodil
Po tujih zemljah,
Tolažbe ne v smehu
Iskal, ne v solzah.
Sneg pade po gorah,
Zapade steze,
Zapade mi pota
Do tebe, dekle!
Sneg pade po ravnem
Zapade polje,
Zapade tud’ moj grob
Sred’ tuje zemlje.