Valovi deroči skale tepo,
Valovi stresajo sivo goro,
Valovi gori grme na uho:
„Raznesi te, gora, strela do tal!
„Kaj mečeš navzdol gromade nam skal,
„Da tek ustavlja bežeči si val!“ –
,Le molči mi val, razjedaj peči,
,Skalovje peri, če v dol se vali,
,Spomin izperi nesrečne krvi!’
,Nad mano mogočen strmel je grad,
,Ubozemu kmetu muka in jad,
,Jaz stresla sem črno zidje v prepad.’ –
In čula je struga, vali molče,
Prijazno se k gore dnu naslone,
In z bistro vodo goro napoje,
A gora zelen požene bršlin,
Solza zakrije nesrečni spomin,
Ki lil jili sužnji je kmečki trpin.