,Oj ti gora, gora ponosita!
,Dvigajoča se v oblake bele,
,Zbirajoča grom in smrtne strele,
,Kaj ravnini ljutiš se srdita?’
,Kaj ovija ti ponosno glavo
,Plašč oblačen, tužna megla siva,
,Ne izvira več ti voda živa?
,Kaj le solze liješ na nižavo?’
„Molči, molči, ti nižava tužna!
„Bil po tebi hraber rod je boje,
„Te pojil s krvi potoci svoje,
„Ti prodala tujcu si ga sužnja!“