Na polji lipica duhti,
Oj lipica košata,
Pod njo device peva glas,
Nad njo je zora zlata.
O poldne je visoko v zrak
Škrjančku glas odmeval,
Pod lipo deva, v zraku ptič,
Kdo lepše je prepeval?
Zvečer skoz lipo in skoz zrak
Skrivnostno je šumelo,
O le molčalo je dekle,
In lice mu bledelo.
Zakaj zvečer, na sladko noč
Ni pesmice vesele? –
Popoldne čez ravno polje
Podkove so bobnele;
Otresal grivo je konjič,
Oj grivo oznojeno,
Ustavil jezdec ga je mlad,
Pod lipico zeleno;
Poprosil lepe deklice
Vodice je hladeče,
Pogledal pregloboko jej
V očesce je žareče.