So šele v naju kraji oživeli?
S pogledi sva kot zarja prebudila
vsak grm, cvet ... Kaj si se začudila?
Te strah je iti po tej poti beli?
Po vejah, travah luč kar žubori
Na vsaki bilki sonce se iskri ...
Naj vsak spomin utone v tej bleščavi,
Sama sva sredi stvarstva na planjavi …
O, če povrneva se med ljudi –
sonce iz naju vse jih oslepi.