Pri Savini starček sivi
V senci lipnih vej sedi,
V roci svoji, že venljivi,
Stare goslice drži.
Milo poje, strune vbera
Majke Slave zvesti sin,
In od zore do večera
Zbuja davnih dni spomin.
Oj sinovi majke Slave!
Poslušajte mili glas;
Vabim starček sive glave
Pod koščato lipo vas.
Pesem hočem vam zapeti,
Bog da ganem vam srce!
Za predmet življenje vzeti
Hočem pa Veronike.
Ljube tičke! oj sklenite
S petjem mojim glasek svoj;
Veje lipice šumite
In se združite z menoj!
Vi Savine oj valovi,
Združite tud šum in glas;
In nadzračni vi duhovi
V skladno petje kličem vas!
Sveti duh! čez pevcev glave
Svojih darov moč razlij;
Vdihni nam besede prave,
Žar pesniški v srce vlij.
In razlegaj tak se petje
Čez Sloven'je dični raj,
Čez pečine ino cvetje,
Čez doline, hrib in gaj!