Boj pri Vogastogradu

Slovenski rod, slovenski rod, Že vsak ti biti če gospod; Sosedje vsi in vsi mejaši – Že vsak napada te in plaši.

Ko jeden se izcrplje rod, Privrejo trije od drugod, Pritiska Nemec, Frank in drugi, In Grki, Lahi spet na jugi.

Očete Ober ti mori, Sinove s sabo v boj podi, Trpinči matere brez mere, In skruni zver slovenske hčere.

Podi že Dagobert Francoz Iz širnih dolov, daljnih loz. Neštete vojske od zapada V Slovence do Vogastograda

Na planem vojsko kralj zvrsti, Da celo ima pred očrni: A v mestu tam Vogastogradu, Pripravlja Samo se k napadu.

Junakov vrlih majhen roj, A vsi besnijo že na boj; Junaki mladi, silni, jaki, Ko roj sršenov vsi jednaki.

Že v vrstah vojnih vrag stoji In slednji lok napet drži A Samo se ne plaši boja, In v boj spusti krdela svoja.

Nesoč s seboj le meč in kij: “Le sekaj vraga, s kijem bij!„ Kriče, besne in kij vihtijo, Tako se v Franke zakadijo.

In pada kij in seka meč, Ne stavi vrag se v bran jim več; V obupu zmagani Francozi Beže za kraljem proti lozi.

A Samo vrli gre nazad Se svojimi v Vogastograd, In vso noč v gradu vojska cela Pobruša meče, kije dela.

In ko zdani se drugi dan, Sovrag je spet pred gradom zbran, In močni zid Vogastograda Z naskoki z vseh strani napada.

Pa k Samu glej sovražni sel Od Dagoberta je dospel: “Vam stavi Dagobert pogoje, Da vi in mi pustimo boje:

Slovenci, vi ste božji psi, A mi smo hlapci božji vsi; Zato, psi, čujte hlapce božje, In poklonite nam orožje!„

Razkačen Samo govori: “Če smo Slovenci božji psi, Vas zmleli borno in orožje, Ker ne poznate volje božje!„

Zavpije Samo : “V boj možje! Spodimo vraga čez meje, Po pasje zgrabimo orožje, In hlapce zbijmo te – nebožje!„

Besedo čuje mladi roj, Čez zid poskače z vragom v boj, In bije, tolče, mlati, seka, Kot kolje divja zver človeka.

Pač Dagobert obuja kes, Ko vojsko žre Slovenec pes, Ko krutim Frankom slednja glava Razbita ali je krvava.

Ko trupel je pri kupu kup, Pograbi vrage strah, obup; Beže pomneč po loze senci, Kdo Samo je in psi Slovenci.

Za njimi Samo pošlje glas: “Slovenski psi so zmleli vas, Doma bodite na zapadu! Kaj iščete v Vogastogradu?

Slovenci mi smo psi krotki, Kdor nas ne draži in pusti; Če kdo po krivem nas razkači, Slovenec vragov sto potlači.„