Bila si mi kot v vetru tih pozdrav,
kot tenkoglas spomin na daljno morje,
na breg v terasah, rožnato obzorje,
ki vabi, kliče v mehki smeh daljav.
Bila si mi kot v soncu dih sanjav,
odsev galeba, ki čez vale orje,
odmev iz krajev, kjer ves zelen bor je,
nad prodom oljka, zrak ves poln vonjav.
Odšla si, ah, in vse s teboj odšlo je:
pozdrav, spomin in dih, odsev, odmev …
zdaj v duši žalost je, brez radosti moj spev.
Le kadar veter od morja pripoje,
se dvigne hrepenenje v blesk noči –
za njim se zlata cesta čez ves svet spusti …