Naskok

Hura, na nož! Pri možu mož se po kolenih plazi, z lopati koplje, z nohti grebe,

izdira rože, puli travo, zariva v zemljo pest in glavo, kot kača po trebuhu lazi: – o, kje granata tuli, tuli? –

za hip postane in se oddahne, a zopet vstane, hiti, omahne,

prestrašen buli okrog sebe: – o, kje granata tuli, tuli? – in zopet koplje, grebe, puli na sredi polja, sredi rož …

hura, na nož! Šrapnel po zraku teče kakor fant vesel, ki se lovi za stavo;

a kakor lačen pes granata se zagrize v travo, in čudna zmes prsti, krvi

in mož in rož kot vodomet iz črne zemlje brizgne v svet …

hura, na nož! – Saj sem vam pisal, da sem zdrav, da mi ne manjka nič, da sem vesel kot v soncu ptič,

ki iz goriških žvrgoli planjav … in Janezek, če priden boš, dobiš konjička in Anica uhane: naj stane, kar stane –

hura, na nož! Kot reke, ki se po povodnji razlijejo, kolone se divje čez polje razvijejo,

razpenijo, vzpoljejo, ob žične zapreke že pljuskajo, bijejo, ljudje kot zblazneli

kričijo in vpijejo, v zmešnjavi in zmedi morijo in koljejo počez in posredi …

vmes mine, šrapneli, granate, torpedi, strojnih pušk ropotanje, rohnenje, ječanje,

vsa zmes kot potres zdivjanih teles grmi do nebes:

Na nož, na nož! – – – V zapadu sonce, v soncu grič, in svet pod soncem ves krvav od samih mož, od gorkih rož:

saj jim je pisal, da je zdrav, da mu ne manjka nič – hura, na nož …