Vzduh težak je in vse polje
dežja čaka;
skozi razor mračne volje
kmet koraka.
Lice bolj od žejne zemlje
je razkrito,
od skrbi, ki kri izžemlje,
vse izpito.
V polju bilka se ne gane,
ptič molči;
skozi dalje nepoznane
blisk leti.
Na razgrete njive v polje
lega mrak:
kamorkoli, sam, brez volje
gre korak.