Devinčani, Križani, Istrijani
in kar jih je na naši še obali,
iz veh vasi so verni priveslali,
Čožoti ž njimi, Brici in Furlani.
Zdaj na otoku vdani in skesani
pod žgočim soncem, ki jim v duše pali,
kar jih ne nosijo procesje vali,
kot trsti upognjeni kleče ob strani.
Zvonov tenkljanje, rok povzdigovanje,
molitve, v pesmih dahnjene krilatih:
Marija po otoku – kakor sanje
gre svetla mimo vseh v nosilih zlatih …
izza solza pleto se venci nanje
Mariji v čast iz vseh teh src bogatih.