Zlata ne išči v teh vodah, zastonj ves trud! Srebra ne koplji v teh gorah, ne drugih dragih rud!
A več od srebra in zlata pri nas doboš, tu biser drag se lesketa, ta biser - blag je mož!
O vreden, da visoko bi, najviše stal, da svit njegov široko bi po svetu krog sijal.
Ker sam pa v silni skromnosti svoj skriva svit, naj zdajnosti, potomnosti bo tu v izgled odkrit. -
Pač mnogo moških, malo mož naš vek rodi; a kar nebo dalo nam mož, med prvimi si ti!
Globok ti um in čut gorak odzgor je dan, značaj si skoval si krepak, kot gore nezmajan.
Modrosti uk na srcu vgret lepo učiš, in, kar na srčni seješ svet, zvesto, skrbno gojiš.
In kar učiš in kar gojiš z vztrajnostjo, najlepši vedno sam vršiš s krepko značajnostjo.
Ti oče in vodnik skrbljiv si vernikom, ti vsem si blag in ljubezniv, ne le nekaternikom.
Ne zreš na lice ne na rod, tvoj sin je vsak; še ljubši kmet ti kot gospod, če vrl je poštenjak!
Pri srcu tebi ni denar ne svetna čast; za vzvišeno le vnet si stvar: za bratske sreče rast!
Tako že let nad štirdeset deluješ ti, in sile vse za smoter svet vesel žrtvuješ ti.
Zato pa meni vzor moža si davno že - pač srečen kraj, ki te ima, presrečni v njem ljudje!
To srečo sem i jaz imel: s teboj sem žil, o žarkih tvojih sem se grel, o njih si um vedril.
Kako sladak mi je spomin na srečni čas, ko v znožju bival sem planin pod vodstvom tvojim jaz!
Oj, kolikrat mi v gorsko stran plujo oči, tam trg miran je in krasan, a v trgu dragem - ti!
Pri teh spominih sto čutil se vžiga mi, in tisoč gorkih se voščil iz duše dviga mi.
O, trosi Bog ti sreče rož na vse poti, a nam pa daj še mnogo mož, mož vrlin, kot si ti!
Cookies on Poetry Cove