Točaj, le znova kupo mi napolni,
hladila daj, zdravila duši bolni!
Kadar oko otožno v kupo uprem,
skrivnostna čuda v kaplji zlati uzrem:
odpre se svet čaroben mi in nov,
oko zagleda sto in sto duhov,
duhov ne zlobnih, nego čistih, blagih,
trpinom dobrih, tožnim srcem dragih.
Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico,
nebeško hčer, neskaljeno resnico;
tik nje radost- pozna se na očeh-
in deca njena: šala, vtip in smeh!
Navdušenost, čuj, poje rajsko pesem,
na zemlji še enake slišal nisem.
In nade duh naprot šepeče mi,
podi obup, skrbi moreče mi.
Pogled duhov, vabljenje krasnih boginj
mi vnema v duši čudodelen ogenj,
up vrača se v srce, na usta smeh,
in znova vžiga radost se v očeh.
Duhovi vinski, hvala vam tedaj!
Napolni zopet kupo mi, točaj!