Osamelo, zapuščeno
dete tu stoji mlado,
čelo tožno in megleno,
in mokro mu je oko.
Mati mrtva, mrtev oče,
bratov nima ne sestra;
brez domu po svetu joče,
a kedo mu streho da?
Ta sirota osamela
ti, nesrečno si srce;
zate nima zemlja cela
brata ne in ne sestre.
Saj tvoj dom ni tu na sveti,
ti tam gori si doma;
tebe neče svet umeti,
ti ne moreš pa sveta!