Cvetica nerazvita,
rastoča vrh planin,
ti zapuščena, skrita
poganjaš sred pečin.
Kedo li te zaliva,
komu pač ti si mar?
Cvetica ljubezniva,
pa jaz ti bom vrtnaril!
Skrbno te bom zalival,
lepo te bom gojil,
četudi drug bo užival,
ko cvet se bo razvijal.
Oj, dete, dete malo,
nedolžno dete ti,
sirota si ostalo,
kedo za te skrbi?
Pa če nikdo na svetu,
jaz bom pod skrb te vzel,
le rasti v lepem cvetu,
cvetu bom jaz vesel.
Za blagosti ti goreče
bom prosil, angel moj,
četudi tvoje sreče
delil ne bom s teboj!