Vseh mrtvih dan!
Na tisto tiho domovanje,
Kjer mnogi spe nevzdramno spanje,
Kjer kmalu, kmalu dom bo moj,
In - tvoj,
Nocoj se sesul je roj močan,
Saj jutri bo vseh mrtvih dan,
Vseh mrtvih dan!
Bledo trepeče nad grobovi
Tisoč svetil,
In križe, kamne vrh mogil
Jesenski venčajo cvetovi -
Vseh mrtvih dan!
Kjer dragi spe jim po pokopi,
Kleče, solze živočih tropi,
Oh, dušo tre jim žal in bol;
Pod zemljo pol, na nebu pol
Nocoj jim je srce:
Na grob lijo grenke solze,
V nebo gorke prošnje!
O, le klečite, le molite,
Po nepozabnih vam solzite,
Da bode grob od solz rosan,
Saj jutri bo vseh mrtvih dan,
Vseh mrtvih dan!
Solzite,
Molite!...
In jaz?
Ko misli vsakedo na svoje,
Koga, koga pa srce moje
Spomina se tačas?
Vas, zabljeni grobovi,
Kjer križ ne kamen ne stoji,
Ki niste venčani s cvetovi,
Kjer luč mobena ne brli.
O, če nikdo
Nocoj se vas ne spomni,
Pozabil ni vas pevec skromni
in pa - nebo!