Rože je na vrtu plela
Pela pesmico glasno
Živo v lice zarudela,
Ko je stopil on pred njo.
"Daj mi cvetko, dete zalo,
Da na prsi jo pripnem,
Za spomin cvetico malo
Predno v tuje kraje spem."
Kito cvetja mu je dala,
S cvetjem dala mu srce,
Sama v vrtu je ostala,
On po svetu šel od nje.
Rože je na vrtu plela,
Pesmi pela je glasno.-
Kaj, da vrta več ne dela,
Kaj ne poje več tako?
Deklica glavo poveša,
Vene obraz, prej cvetoč,
Nekaj nje srce pogreša,
Solz jej potok lije vroč.
Čez ograjo vrtno gleda,-
Mnogo mimo vre ljudi;-
Deva bleda, deva bleda,
Njega od nikoder ni!