Mojo srčno kri škropite
po planinskih solnčnih tleh,
kakor seme jo vrzite
po doleh in po bregeh.
Pomlad iz krvi rodila
cvetke tisočere bo,
ter prijazno mi gojila
svoje nežne hčere bo.
Deve zorne, dečki zali
brali bodo rože te,
v kite bodo jih spravljali,
devali jih na srce.
In srce jim bo ogrelo,
cvetje vzraslo iz krvi,
da za rod in dom plamtelo
bode jim do konca dni.