Čez gore in dole na krilih lahkotnih priplaval iz dalje moj duh je med vas; in kar vas pri slavnosti ti je prisotnih, objemljem, poljubljam zdaj duhoma jaz:
pozdravljeni srčno mi bratje udani, prijazno srce naj mi slednji ohrani! A slavlje, ki krasno nocoj ga slavite, naj, bratje, le deloma meni velja,
na sploh naj bo slavlje stvari plemenite, za ktero gorimo mi vsi iz srca: ljubezen do doma in narodno delo naj slavnost sijajno nocoj bi imelo!
Vi tudi za dom ste se moških borili, in njemu žrtvujete svoje moči, in z nami so drugi se vrlo trudili - Bog večni naj vas in pa one živi:
Prijatlji, vsem delavcem narodnim: slava! Hvaležna jih bode na vek očetnjava! A tudi v bodoče se hrabro bojujmo za narod teptani in njega obstoj,
z besedo in z deli krepko pospešujmo blaginjo njegovo in splošni razvoj; za naroda slavo, korist in prosveto delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto.
Kar storiš za se, to že s tabo izgine, kar storiš za narod, ostane vselej: donesi le kamen za vzgradbo očine, a rasla naprej na podlagi bo tej:
pomogel si s tem ji k višavi, k lepoti, in del tvoj ostane v poslopja celoti! Na delo tedaj! ... a do konca značajni, namenov poštenih, a bolj še dejanj,
v borbi za dom neustrašeni, vztrajni, do zadnjega diha trudeči se zanj, za narod goreči, živeči, trpeči, a sluge nikomur kot narodni sreči!
In žarki, iz uma se ognja rodeči, in žar, ki je v prsih nam živ in ognjen - ti vragom naj bodo bliskovi preteči, a rodnim nam bratom - ljubezni plamen:
on stezo rešitve nezmotno jim kaži in grej jih, pa vnemaj in bistri in blaži! A bratje, združimo vsi dušna svetila ter dajmo jih domu na sveti oltar,
da v kres veličasten se bodo strnila, ki segal do neba bo jasni mu žar: ta domu prepodi morilne temine, osvetli, oslavi v očeh ga tujine!
Cookies on Poetry Cove