Izgubljen človeku je zemeljski raj,
Adamova deca v prognanstvu se joče
In prosi, naj sreče zapravljene kraj
Odpre jej na novo dobrotljivi oče.
Nespametno ljudstvo, čemu-li tvoj stok?
Na delo! Ne nosi mi križema rok!
Povrni se samo v prvotnost nazaj,
In našlo povsodi prvotni boš raj!