Kadar zora se čez gore
nam prijazno prismehlja,
rajski svit rumene zore
z radostjo mi duh navda.
Čez doline se razgrinja,
venča glave naših gor,
mene pa sladko spominja:
tudi Slavi sije zor!
S pasom zlatim dom ovija,
temni mu jasni obraz,
zlati up mi v dušo vlija,
da nam lepši vstane čas.
Zora, mlado tvoje lice
nam ne skrij se nikedar!
Ali pač, a čez gorice
nam pripelji dneva žar!