Skip to content
1900–1944

Večer

Anica Černej

Tiho, prav tiho je reklo sončece: "Lahko noč!" Vi ste bili že v hiši, a Miranček dobro sliši

in slišal je: "Lahko noč!" Majka Zemlja je slekla svoj zlati, bogati plašč. Saj veste, večerno delo

se zanjo tedaj je začelo, zato je slekla svoj plašč. Prvo je dečico z loke in s polja nagnala domov:

"Mamica čaka otroke in vzela bo šibo v roke, če kmalu ne bo jih domov." Nato je še gaje in trate

zazibala v sladek sen. Ptičke je v gnezda poskrila, cvetke je v rosi umila in jih zazibala v sen.

A sama je budna še v noči in skoraj nikdar ne zaspi. Saj dete ne ve in ne sluti, kaj majka trpi in kaj čuti,

ko dolge noči prebedi.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Večer · Anica Černej · Poetry Cove