V moji sobi so stene kot strune:
rahlo jih boža roka daljin.
V meni še pojejo srečanja bela,
v meni drhti še topel spomin.
Dnevi in tedni padajo v sobo,
da bi izbrisali drage sledi –
jaz pa jih čuvam kakor svetinjo,
ki mi tesno ob srcu leži.
Cookies on Poetry Cove
We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.