Škorčki zamorčki
so prileteli
od juga, od sončka
vsi zagoreli.
Z Jurčkom prijateljčkom
škorčka kramljata,
o jugu, o morju
žgolita, čebljata.
V srcu je škorki ženki
hudo:
Gozd je še mrtev,
gnezdec ne bo.
Jurček prijateljček
hiško zgradi,
na tepko medenko
jo pritrdi.
Škorček zakliče:
„Ženka, poglej!
Ti si gospa,
izvoli naprej!“