Skip to content
1900–1944

Razgovor z mislijo

Anica Černej

Tiho pojdem, kadar bo čas, in ne povem nikomur zakaj. Pojdem brez želje, ki bi hotela nazaj. Tiho pojdem, kadar bo čas.

Vero v lepoto vzamem s sebj, saj mi bila je povsod lučka na mračno pot. Vero v daljno lepoto vzamem s seboj.

Morda najdem kje še mladih ljudi in svetlih iskanj in mladih otrok, ki hočejo pravljic in sanj, morda umrem od lepote daleč nekje.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Razgovor z mislijo · Anica Černej · Poetry Cove