Daja, še veš,
kako sva čakali,
da bi te letos
v šolo peljali?
Tiho, na samem
sva govorili,
kje bova šolsko
torbo kupili,
kakšno peresnico
bova izbrali,
kaj bova v prazno
peresnico dali.
Včasih sva že
začetnico vzeli,
skupaj sva v črke –
neznanke strmeli.
Zdaj, ko si daleč
v novi jeseni,
pišem ti, Daja,
v želji iskreni,
da bi spoznala
skrivnost abecede
in razumela
moje besede.