Dragi, ne morem ti dati roke,
saj so še solze na dlani,
ki so padle vroče na njo.
Zdaj me te drobne solze peko
kakor ogenj na rani.
Dragi, nekje je jokal nekdo.
To je trdo spoznanje.
V svetu še jočejo živi ljudje,
jaz pa hodim – svetla – drugje
in nosim svoje sanje.
Vem, da razumeš: saj je kot greh,
da ne čutim trpljenja,
da sem le v tebi in da se mi zdi,
kot da sva, dragi, jaz in ti
v srcu vsega življenja.