Krik srca

V srcu matere, žene, ki je v bedo rodila, se je grenka slutnja zganila ... Zunaj pa je bil beli dan

in so ptički peli v pomlad. V misel matere, žene, je legala trudna zavest: O dete, zate ni cest.

Iz vlažnih in mračnih kleti ne vodijo bele poti v beli dan. A jaz sem te za ljubezen rodila.

O dete, dokler sem te v sebi nosila, je bilo v meni vere za dva in moči. Zdaj,

ko je prestano in je moj čas za mano, zdaj je ni ... V boli matere, žene,

ki je v bedo rodila, se je žalostna želja zganila: O, ko bi to dete šlo v božji vrt,

še preden bo v svetu spoznalo bedo in smrt ... Pa je skozi rešetko segel žarek do dna

in planil je krik srca: Dete, ostani pri meni, mamica te ne da!