Hvala ti, dragi, za neko lepoto,
ki ji ne dam imena.
Naj ostane v meni tako.
Mnogo bližja in dražja mi bo,
če ji ne iščem pomena.
Hvala ti, dragi, za drage dni.
Naj se jih tvoje srce ne boji,
saj so le daljne lepote sij:
srečanja naših belih poti,
pesem, ki v srečanjih dragih vzdrhti.
Dragi, saj ni – krivice!
Saj je le tista sreča iz sanj,
saj smo že mimo mladih iskanj,
saj ne želim več resnice!
Hvala ti, dragi, za tvojo pot.
Mnogo bilo je srečanj in zmot,
zdaj ne trepečem več zanje.
Vame je legel svetel večer,
dragi, v meni je čudežen mir,
ki je zadnje spoznanje.