Suh poletni veter piha,
veter piha, ko da vzdiha,
pesem tujo preko cest odnaša:
tujo pesem, ki jo poje zdaj mladina naša.
Vse odtlej, ko so gospodje
kot dekle pocestno
domovino nam prodali,
vse odplej je treba na ukaz zapeti ...
Glej, kako blešče se pruski bajoneti.
Poj, poj,
kaj zato, če nimaš več kaj žreti,
v pesem moraš lakoto odeti.
Ulice so puste,
človek tih ko grob.
Na oglasnih deskah
vsak dan nov plakat,
plaho in ponižno
hodijo ljudje ga brat:
„Smrtna kazen izvršena danes zjutraj!“
Nemo zro ljudje v rdeč papir ...
Dve odhajajoči starki sta pričeli tih prepir:
„Kaj boš, prav je komunistom, da jih streljajo!
Te zverine vse požgo,
v Rusiji otroke žro,
žive bi nas v krop zmetali,
Bog nas varji!
Bog nas varji!“
Veter veje
in počasi
iz aleje
nosi
lačne dece jok!