Poslušaj me, deklica moja, poslušaj.
Veš, zadnjič sem zbirko erotičnih pesmi prebral,
pa sem tako se, tako se smejal.
Mlad pesnik je pisal pesmi dekletu:
Demant moj ... skrivnost vseh skrivnosti ...
... zaklad vseh zakladov si ti ...
... nebeška opojnost je tvojih oči ...
Tako je prepeval
in jaz sem se vsem tem besedam smejal.
Saj ti bi se tudi smejala, kajne?
Tovariš si mi
in ostaneš za vselej tovariš.
Oba sva človeka slabosti
in kadar je ura trpljenja dvanajst,
takrat še močneje začutiva svoje človeštvo,
takrat je med nama vse polno vezi.
A on je govoril:
„Nebeška opojnost je tvojih oči!“
Kaj meni nebeška opojnost oči!
Jaz ljubim ljudi,
ki gledati znajo z očmi!
Tja med ljudi bova, deklica, šla,
tja med življenje,
v sredino gorja,
jaz bom oral
in ti boš sejala pšenico,
zvečer bova trudna in srečna
ležala na trati
in zrla spokojno v bodočnost!