Premnogo mater je izdahnilo na porodu,
ko so življenja dajale narodu.
Premnogo jih v solzah je zaihtelo:
„Čeprav umrem, saj moje dete bo živelo!“
Tako umiramo zdaj mi,
ki v nas življenje se poraja,
in vsak mrtvak v ta mrak
kriči: Upri, upri se, raja!
Težko, težko nam je umreti,
ker čas je v nas, ki zdaj ga ni še,
ker slišimo otroka, ki še diše.
Zato nam je tako težko,
a vendar je vsakdo kot mati
pripravljen sebe žrtvovati.