Zapojte nam pesmi plamteče, poeti!
Srca nam pojo zdaj,
lahko vam bo peti!
Besede mogočne
leže nam na ustih,
besede upora,
najlepše besede,
pri nas še nikoli tako govorjene,
nikoli tako čudovito,
nikoli na glas.
Zapojte nam!
Zemlja slovenska
je divje zapela
in našo besedo
s krvjo nam ogrela.
Zapojte, zapojte, poeti,
besede vpijoče leže nam na ustih,
čakaje,
da kdo jih zapoje!
A vi le molčite,
kot trnje bi v grlih imeli,
bojite se zdaj,
ko vse poje, zapeti.
K vragu pojdite,
vi niste poeti!