Prišel je čas,
ko smo kot želve
boječe skrivali glave,
ponižno poslušali
in lizali pete ...
Dovolj trobili v stare smo rogove,
po strunah
žic bodečih
ubiramo zdaj pesmi nove.
Nam radijskih ni treba poročil:
antene so iz naših žil,
sprejemniki oči
in radijske cevi – kosti,
ki poljejo po njih vesti
o boju vseh ljudi.
Od step sibirskih in ravnin
se stekajo v srca
glasovi novega sveta!
Zato ni treba radijskih nam poročil,
vesti lijo v nas preko naših žil!