S solzami v očeh
sem Cankarja čital, čital.
Pil sem ga kakor otroci,
ki materam pijejo mleko iz prs.
„Sin moj, žandarji so prišli –
preiskava ...“
Odložil sem knjigo – z obraza solze
so kapljale na njo.
„O, saj ni nič hudega, mama!“
Žandarji so v skrinjah iskali,
v predalih iskali
in v knjigah.
„Stran, gobavci, proč od teh mojih stvari,
bi zakričal ...“