Gozdovi beli so, odeti v svečeniško haljo.
Prek polj vijo se ozke steze v nedogled,
za njimi ena sama dolga sled,
nad njimi žice pno se v daljo.
Ves kraj je čudno nem,
le dvoje sivih vran
je odletelo v južno stran.
Iz dalje čul sem kakor rekviem:
„Kaj bo z Japonsko, kaj s Kitajsko k letu,
kdo Španiji bo gospodaril,
še svet bo svoj obraz ohranil?“
In spet sem sam v tem belem svetu.
Vprašanje mučno je z menoj:
„Kaj le s teboj, s teboj bo, narod moj?“