Pozno je že, a jaz ne morem spati.
Skoz majhno lino gledam v pusto noč,
zajeto, kakor jaz, v teman obroč,
in mislim nate, moja dobra mati!
Samo za en, en sam večer
bi rad glavo na prsi ti položil.
Spet kakor včasih bi ti rad potožil,
razkril ti žalost vso in svoj nemir!
O, mama, če bi davi tu bila –
ne veš, kaj vse so delali z menoj,
iz ust mi kri je bruhala na tla ...
O, mama, če bi davi tu bila,
bi moj krvavi obraz v dlani zajela
in tiho, tiho pesem mi zapela.