Bradati kralj Matjaž le spi,
spi in bo še dalje spal,
njega sploh ni,
samo naš strah ga za rešnika je izbral.
Matjaž ne bo nikoli vstal,
ne more, ker ga ni!
Matjaž sem jaz,
Matjaž si ti,
smo mi in ste vi vsi,
kar nas malih je, zatiranih ljudi.
Matjaž je zagorski rudar,
Matjaž je dolenjski drvar
in ljubljanski cestar,
iz Krope žebljar je Matjaž.
Vsak delavec,
ki na njegov se rovaš
pitajo troti,
vsak tak je Matjaž.
Matjaži so tisti,
ki mro kakor ribe v izsušeni strugi,
to so vsi naši sodrugi
od Jesenic do Trbovelj
in od Slovenskih goric do Borovelj.
Naš kralj, naš bradati Matjaž
pa le spi in bo spal.
Toda naš človek,
naš človek bo kmalu
svoj tilnik vzravnal!