Še pomnite, tovariši,
kako bilo je sleherno jesen,
kako smo verovali v tistih dneh:
spomladi se vzdramilo bo v ljudeh?
Tako smo vselej hrepeneli.
Brez hrepenenja ne bi doživeli
jeseni, ki prihaja zdaj,
jeseni, ki ni naša
in vendar naša bolj ko vse do zdaj.
Od vsepovsod:
z gora, gozdov,
s porušenih domov
in iz grobov
kriči:
Zaupajte, tovariši, verujte!
V jeseni tej ni hrepenenja kalna voda,
kot divji, hrzajoči konj
prihaja k nam svoboda!