Čisto drugače, drugače je treba zapeti,
kakor pojo nam ti vražji poeti.
Čuj, dekle, tovariš, ki v tebi sem vzljubil ljudi,
kaj čutiš, kako mi srce krvavi?
Zajemi si, dekle, z dlanmi te moje prevroče krvi!
Daj, prosim, zajemi, saj čutiš, kako mi kipi ...
Ta kri ti bo pesem drugačno zapela,
pesem iskreno, saj take boš najbolj vesela.
Ta pesem bo pesem
poštenja in dela,
življenje in smrti,
strahu in junaštva,
pesem ljubezni
in pesem sovraštva.
V tej pesmi bo strastno hotenje
zgrabiti za vrat to prekleto življenje.
Ta pesem bo pesem miljonov,
ta pesem bo boj,
zato, ker je vzrasla iz moje krvi,
zato, ker je vzrasla in mrtvih kosti,
iz mrtvih kosti
v boju poslednjem ubitih ljudi.